Briljant je izraz za obliko brusa, ki omogo\u010da, da pridejo posamezne opti\u010dne lastnosti diamanta \u010dim bolj do izraza. Ima 57 ploskvic – faset, na katerih se svetloba lomi in ustvarja ogenj diamanta. Briljant na fotografiji ima 1,21 karata (lahko pa ti najdem tudi kak\u0161nega ve\u010djega, da bo pri\u0161lo bolje do izraza). Tabela: LESTVICA OBARVANOSTI DIAMANTOV<\/p>\n\n\n\n Zato lahko za bolj objektivno oceno barve uporabljamo posebne naprave, kot so koloriskop, barvni fotometer in podobno. Pri oceni barve moramo biti posebej pozorni na diamante, ki fluosrescirajo. Le-ti namre\u010d tudi fosforescirajo, kar v praksi pomeni, da bo barva diamanta bolj modrikasta oziroma bo ovrednotena bolj\u0161e kot bi smela dejansko biti. Fluorescenco opazujemo v popolnoma zatemnjenem prostoru in z uporabo primerjalnih vzorcev opi\u0161emo fluorescenco glede na njeno jakost: Tabela 2: Lestvica \u010distosti diamantov glede na vidnost vklju\u010dkov pri opazovanju z lupo 10-kratne pove\u010dave Vklju\u010dke v diamantu ozna\u010dujemo vedno z rde\u010do barvo. zelo dober MASA<\/p>\n\n\n\n Maso diamantov izra\u017eamo v karatih z mednarodno oznako ct. Sam izraz karat je verjetno gr\u0161kega izvora (karation) in ozna\u010duje zrna ro\u017ei\u010da, ki imajo razmeroma stalno maso med 0,197 in 0,216 grama. Danes merimo maso z natan\u010dnimi karatnimi tehtnicami. Masa 1 karata je 0,200 grama.<\/p>\n\n\n\n Premer v milimetrih 2,0 2,5 2,7 3,0 3,4 3,8 4,1 5,2 6,5 8,2<\/p>\n\n\n\n Masa v karatih 0,03 0,05 0,07 0,10 0,15 0,20 0,25 0,50 1,00 2,00<\/p>\n\n\n\n \u010ce je kamen vkovan v nakitu, lahko ocenimo njegovo maso glede na prmer kamna. Pri tem moramo dolo\u010diti vrsto in oceniti kakovost brusa, dolo\u010diti je treba debelino rondiste in vi\u0161ino spodnjega ter zgornjega dela briljanta. Za ve\u010dino brusov so znane ena\u010dbe, ki nam pomagajo oceniti maso briljantov. G \u2026 masa v karatih<\/p>\n\n\n\n R \u2026 premer v milimetrih<\/p>\n\n\n\n H \u2026 vi\u0161ina kamna v milimetrih<\/p>\n\n\n\n f \u2026 faktor 0,0067 Certifikat je potrdilo o kakovosti diamanta. Vsebovati mora \u010dim ve\u010d podatkov o diamantu. Navedene morajo biti masa diamanta, barva, \u010distost in kakovost brusa. Popolnej\u0161i certifikati imajo ozna\u010dene vklju\u010dke in zunanje pojave v identifikacijskih diagramih, opisan brus s simetrijskimi elementi, fluorescenco in \u0161e vse druge lastnosti, ki vplivajo na kakovost diamanta. Certifikat se dobi zraven briljanta velikosti do 0,50 karata.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Briljant je izraz za obliko brusa, ki omogo\u010da, da pridejo posamezne opti\u010dne lastnosti diamanta \u010dim bolj do izraza. Ima 57 ploskvic – faset, na katerih se svetloba lomi in ustvarja ogenj diamanta. Briljant na fotografiji ima 1,21 karata (lahko pa ti najdem tudi kak\u0161nega ve\u010djega, da bo pri\u0161lo bolje do izraza). DIAMANT Diamant je mineral, …<\/p>\n
DIAMANT<\/strong>
Diamant je mineral, ki \u017ee ve\u010d kot 3000 let soustvarja zgodovino \u010dloveka. Od nekdaj pomeni simbol mo\u010di, bogastva in lepote. Ima nekatere lastnosti, zna\u010dilne samo zanj in tako druga\u010dne od drugih mineralov, da ga zato tako ob\u010dudujemo in cenimo.
Med vsemi znanimi minerali, danes jih poznamo \u017ee ve\u010d kot 3000, je diamant eden najbolje poznanih in najuporabnej\u0161ih mineralov. Njegovo ime izhaja iz gr\u0161\u010dine (adamas), kar pomeni nepremagljiv. Nepremagljiva je namre\u010d njegova trdota, saj je med vsemi minerali najtr\u0161i. Glede na kristalokemi\u010dne lastnosti ga uvr\u0161\u010damo v ogljikovo skupino samorodnih prvin, kateri pripada tudi grafit. Zaradi razli\u010dne kristalne strukture in razli\u010dnih pogojev kristalizacije lahko prvina ogljik nastopa v obliki dveh povsem razli\u010dnih mineralov. Diamant je prozoren, brezbarven, rumeno, rjavo, zeleno, modro ali rde\u010de obarvan. Grafit je v nasprotju z diamantom izjemno mehak, neprozoren in siv do \u010drn mineral. Diamant odlikujejo edinstvene opti\u010dne lastnosti in je uporaben kot drag kamen. Kristali v kubi\u010dni singoniji in ima lahko razvitih veliko kristalnih ploskev. To se poka\u017ee v morfolo\u0161ki pestrosti kristalov diamanta.
Uporabno vrednost mineralov dolo\u010dajo njihove kemi\u010dne in fizikalne lastnosti. Diamant ni topen v kislinah. Topi se le v kombinaciji kromove (VI) kisline in \u017eveplove (VI) kisline. Pri segrevanju diamant \u017ee pri 800 \u00b0C preide v ogljikov dioksid (CO2). Tako lahko dobi diamant zaradi segrevanja med oblikovanjem kovinskega dela nakita motno povr\u0161ino, ki jo moramo ponovno spolirati. Najpomembnej\u0161a fizikalna lastnost diamanta je njegova trdota. Ker je absolutno najtr\u0161i znani mineral, ga je \u017ee nem\u0161ki mineralog Friedrich Mohs uvrstil na najvi\u0161je (deseto) mesto trdotne lestvice, ki jo sestavlja deset mineralov. Omenjena trdotna lestvica ni izraz realnih razmerij trdote, zato je primernej\u0161a absolutno izmerjena trdota. Merimo jo prav z vtiskanjem diamantne konice v mineral. Diamant je 140-krat tr\u0161i od rubina, ki ima oznako 9 na Mohsovi trdotni lestvici. Tako kot pri veliko mineralih je tudi pri diamantu trdota odvisna od lege ploskve, kjer jo merimo. Pravimo, da je trdota anizotropna lastnost minerala. Najve\u010djo trdoto izmerimo pri diamantu na ploskvah oktaedra, sledijo ploskve kocke in rombododekaedra. Diamant je trd mineral, vendar pa ni trden. \u010ce ga udarimo z ostrim predmetom, se bo vedno razklal vzporedno ploskvam oktaedra, ne glede na to, kak\u0161no vidno kristalno obliko ima. Diamant ima namre\u010d popolno razkolnost po ploskvah oktaedra. Izkoristimo jo pri bru\u0161enju diamantov, saj je oktaedrska oblika razmeroma dobra izhodi\u0161\u010dna oblika za nadaljno obdelavo. Med opti\u010dnimi lastnostmi, ki bistveno vplivajo na videz diamanta, moramo posebej poudariti barvo, visok lom in disperzijo svetlobe. Diamanti so pogosto brezbarvni ali pa so rde\u010de, modro, zeleno, rumeno in rjavo obarvani. \u010ce imajo veliko vklju\u010dkov drugih mineralov, so lahko tudi sivi ali \u010drni. Obarvanost obi\u010dajno povzro\u010dajo sledne prvine in napake v strukturi diamanta.
Osnovno merilo, kako se vidna svetloba lomi na prehodu iz zraka v kristal, nam podaja lomni koli\u010dnik minerala. Diamant ima zelo visok in stalen lomni koli\u010dnik, ki zna\u0161a 2,414. zaradi tega ima svojevrsten diamantni sijaj, ki je zna\u010dilen le za redke minerale. Razliko med lomnim koli\u010dnikom rede\u010de in modre svetlobe imenujemo disperzija svetlobe, ki je pri diamantu izjemno visoka. Do izraza pride pri bru\u0161enem diamantu, ko brezbarvni dragulj \u017eari v mavri\u010dnih barvah.
Med fizikalnimi lastnostmi diamanta moramo omeniti \u0161e fluorescenco in fosforescenco. Fluorescenca je pojav, da nekateri minerali sevajo bolj ali manj intenzivno svetlobo, \u010de jih osvetlimo z delom svetlobe ultravijoli\u010dnega dela spektra. Pri tem lahko na primer brezbarvni diamant seva modro, svetlo zeleno, rumeno ali celo rde\u010do svetlobo. Za diamante je zna\u010dilna tudi fosforescenca. To je pojav, da sevajo svetlobo \u0161e potem, ko smo diamant prenehali osvetljevati z ultravijoli\u010dno svetlobo. Redki diamanti lahko fluorescirajo tudi pri obsevanju z dnevno svetlobo. Diamant je dober prevodnik toplote. Zato se nam zdi, da so diamanti hladni, ko jih dr\u017eimo v roki.
Diamanti v naravi kristalizirajo iz taline magme v globinah med 100 in 300 kilometri, kjer je temperatura nad 1200\u00b0C in pritisk nad 50×103 bara. Magma potuje po razpokah skozi mati\u010dno kamnino proti povr\u0161ju Zemlje. Na povr\u0161ini Zemlje magma hitro otrdi. Magmatske kamnine, ki nastanejo pri ohlajanju magme z diamanti v razpokah, so kimberliti.
Zanimivost: Najve\u010dji diamant vseh \u010dasov so na\u0161li leta 1905 v Ju\u017eni Afriki. Imenovali so ga Cullinan in je imel 3106 karatov. Iz njega so zbrusili kar 105 draguljev, med katerimi ima najve\u010dji 530,20 karata (Cullinan I) in je v angle\u0161ki kraljevi zbirki. Diamant, imenovan \u00bbfancy intense golden yellow\u00ab, je danes najve\u010dji znani nebru\u0161eni diamant in ima 890 karatov. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi iz njega lahko zbrusili diamant z maso okrog 600 karatov in bi tako lahko postal najve\u010dji bru\u0161eni diamant. Najznamenitej\u0161i modro obarvani diamant (hope) iam 44,50 karata. Hranijo ga v zbirki in\u0161tituta Smithsonian v Waschingtonu. Zaradi redke zelene obarvanosti je zaslovel diamant z imenom Dresden, ki ima 41 karatov.
BRILJANT<\/strong>
Briljantni brus je pogosta oblika brusa pri ve\u010dini draguljev in tudi pri diamantu. Zato si oglejmo razmerja med posameznimi deli briljanta, vpliv teh razmerij na izplen svetlobe in imena posameznih faset brusa.
Briljant je izraz za obliko brusa, ki omogo\u010da, da pridejo posamezne opti\u010dne lastnosti diamanta \u010dim bolj do izraza. Ima 57 ploskvic \u2013 faset, na katerih se svetloba lomi in ustvarja ogenj diamanta.
Pri vseh brusih je pomembno razmerje med zgornjim in spodnjim delom. Pri briljantu je to razmerje 1:3. Vsakr\u0161no odstopanje od idealne oblike povzro\u010di slab\u0161i \u00bbogenj\u00ab diamanta in s tem slab\u0161o kakovost. Briljanti s previsokim spodnjim delom so na primer pretemni, briljanti s prenizkim spodnjim delom pa presvetli.
Glede na medsebojna razmerja ploskvic lo\u010dimo \u0161karjasti in stopni\u010dasti brus. Za briljantni brus so zna\u010dilni \u0161karjasti stiki, pri stopni\u010dastem brusu pa se menjajo le nagibi posameznih ploskvic glede na osrednjo ploskev. Briljantni brus je v osnovi okrogel, \u010dolni\u010dast (naveta ali markiza), ovalen, sr\u010dast ali hru\u0161kast (pendeloque). Stopni\u010daste oblike so v osnovi zelo raznovrstne. Najbolj znane oblike so smaragdni brus in brusi, ki imajo imena po obliki brusa: trapezni brus, trikotni, pravokotni, kvadratni, rombski in \u0161e \u0161tevilni drugi.
DOLO\u010cANJE KAKOVOSTI BRU\u0160ENIH DIAMANTOV \u2013 4C
Diamant je dragulj, ki ima zelo natan\u010dno dolo\u010dena merila za oceno kakovosti, ki jih na kratko ozna\u010dujemo s 4C. to pomeni, da kakovost diamanta dolo\u010dajo barva (colour), \u010distost (clarity), brus (cut) in masa (carat). Zdru\u017eenja gemologov in gemolo\u0161ki in\u0161tituti so v ta namen pripravili primerjalne lestvice z ustreznimi besednimi oznakami. Oznaka je sestavni del certifikata, ki rabi kot potrdilo o kakovosti diamanta. Posamezna zdru\u017eenja nimajo povsem poenotenih meril, kar je v praksi lahko zelo zavajajo\u010de. Tako so v uporabi merila, ki so jih sestavili: GIA, Ameri\u0161ki gemolo\u0161ki in\u0161titut (Gemmological Institute of America), SCAN D.N., za Skandinavijo (Scandinavian Nomenclature) in CIBJO (Mednarodno zdru\u017eenje za juvelirstvo, srebrarstvo, diamante, bisere in druge dragulje \u2013 International confederation of jewellery, silverware, diamonds, pearls and stones).
BARVA
Barvo diamantov ocenjujemo v nevtralnem prostoru z belo svetlobo, katere valovna dol\u017eina je predpisana (5000 – 5500\u00b0K). Kamen polo\u017eimo na primerno zvit papir in ga opazujemo v vseh smereh. Najbolj priporo\u010dljivo je opazovati barvo na spodnjem delu spodnje polovice kamna, ker je vpliv preostalega dela kamna (odsevi, vpliv rondiste\u2026) najmanj\u0161i. Pri dolo\u010danju barve si lahko pomagamo s primerjalno lestvico. Ocena barve je seveda zelo subjektivna.
\u00a0<\/p>\n\n\n\nOpis obarvanosti<\/td> Slovenska oznaka<\/td> Tradicionalne oznake<\/td> CIBJO \/ IDC<\/td> GIA<\/td><\/tr> brezbarvni<\/td> absolutno brezbaven<\/td> river<\/td> exceptional white +<\/td> D<\/td><\/tr> <\/td> brezbarven<\/td> <\/td> exceptional white<\/td> E<\/td><\/tr> <\/td> brezbarven z rahlim belim nadihom<\/td> top wesselton<\/td> rare white+ rare white<\/td> F G<\/td><\/tr> <\/td> brezbarven z belim nadihom<\/td> <\/td> <\/td> H<\/td><\/tr> motno beli<\/td> rahlo motno bel<\/td> top crystal<\/td> slightly tinted white<\/td> I<\/td><\/tr> <\/td> motno bel<\/td> crystal<\/td> <\/td> J<\/td><\/tr> rahlo obarvani<\/td> rahlo rumenkasto obarvan<\/td> top crystal<\/td> tinted white<\/td> KL<\/td><\/tr> obarvani<\/td> rumenkasto obarvan rahlo rumeno obarvan rumeno obarvan <\/td> cape light yellow yellow<\/td> tinted colour 1 tinted colour 2 tinted colour 3 tinted colour 4<\/td> M NO P QR S<\/td><\/tr> barvasti<\/td> barvasti diamanti<\/td> fancy colours<\/td> <\/td> \u2026 Z<\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n\n
brez fluorescence
rahla fluorescenca
srednja fluorescenca
mo\u010dna fluorescenca
\u010cISTOST
Razvr\u0161\u010danje diamantov glede na njihovo \u010distost v t.im. kakovostne razrede \u010distosti se je za\u010delo na za\u010detku tega stoletja. Lo\u010dili so \u010diste kamne (pure) in tiste z vklju\u010dki (pique). Sledili sta oznaki \u00bbloupe clean\u00ab za diamante, ki pri opazovanju z lupo niso imeli vidnih vklju\u010dkov. GIA je prva postavila moderno osnovo za dolo\u010danje \u010distosti na podlagi opazovanja diamanta z lupo z 10-kratne pove\u010dave. To merilo velja \u0161e danes. Lestvica za vrednotenje \u010distosti ima poenoteno izrazoslovje, sama vsebina pa se razlikuje in jo v razli\u010dnih dr\u017eavah razli\u010dno vrednotijo. Pri dolo\u010danju \u010distosti ne opazujemo samo vklju\u010dkov, temve\u010d tudi zunanje pojave, ki so nastali na dragulju kot posledica obdelovanja diamanta. Pri razvr\u0161\u010danju diamantov glede na njihovo \u010distost so pomembni videz, vrsta, velikost in polo\u017eaj vklju\u010dka v diamantu. Poznamo vklju\u010dke trdne faze: oblak, to\u010dkasti vklju\u010dek in kristal. Oblak je skupek majhnih kristalov, to\u010dkasti vklju\u010dek je samostojen trdni vklju\u010dek, ve\u010dji od 5 mikrometrov, kristal pa je trdni vklju\u010dek, ki ima \u017ee vidno kristalno obliko. Pri vrednotenju \u010distosti zaradi trdnih vklju\u010dkov upo\u0161tevamo tudi pojavljanje razpok. \u010crte in ploskve rasti ter dvoj\u010di\u010denja upo\u0161tevamo pri dolo\u010danju \u010distosti, \u010de so obarvane in s tem vplivajo na videz diamanta.
<\/p>\n\n\n\nLc<\/td> brez vidnih notranjih vklju\u010dkov, popolnoma prozoren<\/td><\/tr> VVS (VVS1, VVS2)<\/td> zelo zelo majhni vklju\u010dki, zelo te\u017eko vidni z lupo 10-kratne pove\u010dave<\/td><\/tr> VS (VS1, VS2)<\/td> zelo majhni vklju\u010dki, te\u017eko vidni z lupo 10-kratne pove\u010dave<\/td><\/tr> SI (SI1, SI2)<\/td> majhni vklju\u010dki, lahko vidni z lupo 10-kratne pove\u010dave, niso vidni skozi glavno ploskev diamanta s prostim o\u010desom<\/td><\/tr> P1 (Pique 1)<\/td> vklju\u010dki so razlo\u010dno vidni z lupo 10-kratne pove\u010dave, vendar ne vplivajo na briljanco; vidni s prostim o\u010desom na zgornji strani diamanta<\/td><\/tr> P2 (Pique 2)<\/td> ve\u010dji in \/ ali \u0161tevilnej\u0161i vklju\u010dki, opazni na zgornji strani s prostim o\u010desom in nekoliko vplivajo na briljanco<\/td><\/tr> P3 (Pique 3)<\/td> veliki in \/ ali \u0161tevilnej\u0161i vklju\u010dki, lahko opazni s prostim o\u010desom, vplivajo na briljanco<\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n\n
Zunanji pojavi so pojavi, ki so nastali pri bru\u0161enju ali poliranju diamanta ali pa so ostanki prvotnega kristala. Tako dolo\u010damo sledove bru\u0161enja, ostanke neobdelanega kamna, trikotno oblikovanje sledove rasti kristala, ki postanejo v\u010dasih vidni \u0161ele po jedkanju, pregrete ploskve, zelo drobno valovito rondisto, povr\u0161inske po\u0161kodbe, kot so razpoke na povr\u0161ini kamna ali laserske luknje.
(SLIKA: PREDSTAVITEV VKLJU\u010cKOV IN ZUNANJIH POJAVOV V IDENTIFIKACIJSKEM DIAGRAMU)<\/p>\n\n\n\n
Po vklju\u010dkih lahko zanesljivo prepoznavamo diamante. Zato jih zapisujemo v identifikacijske diagrame, ki prikazujejo \u0161tevilo, polo\u017eaj in naravo vklju\u010dkov, kot jih opazimo z lupo 10-kratne pove\u010dave. Vklju\u010dke vna\u0161amo v diagram z rde\u010do barvno, zunanje pojave pa z zeleno. Pri tem uporabljamo mednarodne simbole, s katerimi ozna\u010dujemo vrsto in naravo vklju\u010dka ali zunanjega pojava.
Diagram zgornjega dela diamanta prikazuje vse vklju\u010dke in pojave, ki so vidni iz zgornjega dela in so pod osrednjo ploskvijo ali pod katero koli ploskvijo zgornjega dela. Izjema so vklju\u010dki in pojavi, ki so vidni z zgornje strani, a so na povr\u0161ini spodnjega dela kamna ali pa se s povr\u0161ine spodnjega dela kamna \u0161irijo v njegovo notranjost. Na diagramu spodnjega dela so narisani \u0161e vklju\u010dki in pojavi, ki so vidni samo s spodnjega dela kamna. Vklju\u010dki in pojavi so narisani enkrat. Izjema so srazpoke, ki se za\u010dno v zgornjem delu in se nadaljujejo prek rondiste v spodnji del. Odboji vklju\u010dkov od posameznih faset brusa so narisani samo v primeru, \u010de vplivajo na \u010distost.<\/p>\n\n\n\n
BRUS
Najprej vpliva na oceno brusa prvi vtis, ki ga naredi diamant na ocenjevalca. Sem spadat predvsem lepota in briljanca, ki pravzaprav pomenita subjektivno oceno vsakega posameznika. Nato sledi ocena na podlagi dejanskih razmerij brusa. Pri tem na celotnem brusu dolo\u010dimo simetrijo in napake, ki so nastale pri bru\u0161enju. Kakovost brusa razvrstimo glede na razmerja in simetrijo brusa na \u0161tiri kakovostne razrede:<\/p>\n\n\n\n
dober
srednji ali slab.
Simetrijske napake opazujemo z lupo 10-kratne pove\u010dave. Opi\u0161emo jih glede na vpliv na briljanco ter glede na njihovo vidnost. Zunanje pojave navadno opi\u0161emo \u017ee pri pregledovanju vklju\u010dkov, kjer jih vri\u0161emo v identifikacijski diagram. Ali bomo zunanje pojave upo\u0161tevali pri vrednotenju brusa ali pri vrednotenju \u010distosti, ni pomembno. Bistveno je, da je vrednotenje objektivno in kon\u010dna ocena \u010dim bli\u017eje resnici. Poleg simetrijskih elementov ovrednotimo v tem delu razvr\u0161\u010danja kakovosti tudi kakovost poliranja in sijaj, ki je s tem povezan.
<\/p>\n\n\n\n
Pri idealnem okroglem briljantu izmerimo premer, nato pa po npr. Scharffenbergerjevi ena\u010dbi izra\u010dunamo njegovo maso:
G = R2 x H x f<\/em><\/p>\n\n\n\n
Poleg omenjene ena\u010dbe poznamo \u0161e druge, ki so tako prirejene za razli\u010dne bruse, da lahko razmeroma natan\u010dno ocenimo maso diamantov ne glede na to, da so vkovani v nakitu in jih ne moremo stehtati s karatno tehtnico.
Cena diamanta je podana na karat. Zato so cenovni razredi dolo\u010deni glede na maso diamantov, npr. razred do 0,01 ct do 0,05 ct; od 0,05 ct do 0,10 ct itn.<\/p>\n\n\n\n
CERTIFIKAT<\/p>\n\n\n\n